obdolžèn -êna -o [u̯ž] (ȅ é é) česa biti ~ požiga
obdolžêni -ega [u̯ž] m, člov. (é) ~ ima pravico do obrambe
obdolžênost -i [u̯ž] ž, pojm. (é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
obdolžen prid. obdolžen: je bil pred nym obdolshen im. ed. m, kakor de bi on bil njegovu blagu ſapravil (V, 435)
Besedje16
obdolžen del. ♦ P: 10 (TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, ZK 1595)
SSKJ²
obdolžíti -ím [obdou̯žiti] dov., obdôlži; obdôlžil (ī í)
narediti, imeti koga za krivega česa: obdolžiti koga požiga; obdolžil ga je, da je razbil šipo; po krivem obdolžiti
♦ pravn. izraziti mnenje, prepričanje o kom, da je storil kaznivo dejanje
narediti, imeti koga za krivega česa: obdolžiti koga požiga; obdolžil ga je, da je razbil šipo; po krivem obdolžiti
♦ pravn. izraziti mnenje, prepričanje o kom, da je storil kaznivo dejanje
- obdolžèn -êna -o:
obdolžen je, da nalašč zamuja; sam.: obdolženi ima pravico do zagovornika
Število zadetkov: 7
Dostopnost