Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
ožénjen -a -o (ẹ́) biti ~
ožénjeni -a -o (ẹ́) ~ moški
ožénjeni -ega m, člov. (ẹ́)
ožénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
Celotno geslo Sinonimni
ožénjen -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: poročen
Celotno geslo Hipolit
oženjen deležnik

PRIMERJAJ: oženiti, oženiti se

Vorenc
oženjen del.nuptusṡhenin, ali oṡhenên
Svetokriški
oženjen prid. oženjen: Mojſſes je bil oshenen im. ed. m, inu en deshelski Firsht, Elias je bil ledig inu duhouni (V, 179)
Besedje16
oženjen del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
SSKJ²
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
    oženíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
    ožénjen -a -o:
    oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
Število zadetkov: 7