noríca -e ž (í)
1. ekspr. nespametna, neumna ženska: ne verjemi tej norici / norica sem bila, da sem mu verjela / kot nagovor kaj vendar govoriš, norica
2. zastar. duševno bolna ženska: norico so spravili v bolnišnico; zasmejala se je kakor norica
3. mn. nalezljiva bolezen z mehurčki na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: imeti norice
4. nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: nabirati norice; šopek noric
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
norica -e ž neumnica, norica: ona je bila ena velika noriza im. ed., de tulikain je terpela ǀ Norizha im. ed. nevejsh, de resnizo vſy ſaurashio ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo tož. ed. dershale ǀ Vne neſrezhne Divize, katere tudi S. Mattheush norize im. mn. imenuje ǀ Takorshnih norzou, inu noriz rod. mn. danashni dan tudi ſe yh veliku naide ǀ mosh jo sazhne s' norizami or. mn. ſmerjat → norec
Besedje16
Črnovrški
Pravopis
nôrec1 -rca m z -em člov. (ó) knj. pog., poud. |duševni bolnik|; poud.: Temu ~u ne kaže zaupati |nepredvidljivemu, nespametnemu človeku|; Kateri ~ bi delal ves dan |kdo sploh|; Drvi kot ~ |zelo hitro vozi|; delati se ~a iz koga |norčevati se|; imeti koga za ~a |norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga|
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
Število zadetkov: 10
Dostopnost