nôrec -rca m (ó)
1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec
2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves dan; kateri norec bi se pa upal spustiti po taki strmini; če to zahteva, je pravi norec; si videl tega norca, kako je prehiteval
3. zastar. duševno bolan človek, duševni bolnik: zdraviti norca; gleda kot norec / bolnišnica za norce
4. metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine: norec je tolkel po železu
// grad. batu podobno leseno ali kovinsko orodje za zabijanje pilotov: z norcem udarjati po kolu
5. nar. zatič, zatikalo (pri verigi): zapeti verigo z norcem
● norce brije iz nas, z nami norčuje se, šali se; pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; star. uganjati norce norčevati se, šaliti se; ekspr. imeti koga za norca norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga; dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo; drvi kot norec zelo; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nôrec1 -rca m z -em člov. (ó) knj. pog., poud. |duševni bolnik|; poud.: Temu ~u ne kaže zaupati |nepredvidljivemu, nespametnemu človeku|; Kateri ~ bi delal ves dan |kdo sploh|; Drvi kot ~ |zelo hitro vozi|; delati se ~a iz koga |norčevati se|; imeti koga za ~a |norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga|
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
nôrec -rca m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumen1, neumnež, zatikalo
GLEJ ŠE: bolnik, neumnež, bolnišnica, norčevati se, norčevati se, norčevati se, šaliti se, šaliti se, šaliti se, varati
GLEJ ŠE: bolnik, neumnež, bolnišnica, norčevati se, norčevati se, norčevati se, šaliti se, šaliti se, šaliti se, varati
Celotno geslo
Frazemi
nôrec Frazemi s sestavino nôrec:
délati se nôrca iz kóga/čésa, iméti kóga za nôrca, kot nôrec, nôrce bríti iz kóga
délati se nôrca iz kóga/čésa, iméti kóga za nôrca, kot nôrec, nôrce bríti iz kóga
Celotno geslo
Pregovori
norecV VARIANTI IZRAZOV: Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).
Prekmurski
nòrec -rca m norec: Sz-kêm sze, kak norcz z-ognyom, lôdim KAJ 1848, 188; Feſztus ga za norcza dr'zi KŠ 1771, 421; i dönok ſzo ti náj vékſi norczi KŠ 1771, 444; kak norczi i blázni preidejo TA 1848, 39; Moje pero, nê szi ti za norce KAJ 1870, 7
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
norec samostalnik moškega spola
Vorenc
norec m, F10, bienni, norzi; bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti; captus mente, préproſt, nepameten, norez; hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; infatuare, omamiti, k'norzu ſturiti; inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten, nèbez, norriz; morio, -onis, en norez; sannio, -onis, en tak ṡhpotliviz, kateri s'ludy norze déla; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Svetokriški
norec -rca m neumnež, nespametnež, norec: Pravi de je norz im. ed. ta kateri eno moshno danariu najde, ter po vſyh zerkvah puſti oſnanit, de edn yh je nashal ǀ Ta katiri ſe opyani ſama volnu norz im. ed. rata ǀ pravite de je bil en norez im. ed. ǀ En norzh im. ed. ſodi, de vſy ti drugi ſo norzy ǀ norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu daj. ed. ſturj ǀ obedn n' hozhe sa norza tož. ed. shtiman biti ǀ ludje njega ſa norzha tož. ed. dershè ǀ vſij bi njega sa noza tož. ed. dershali ǀ Takushni norzi im. mn. ſo nekateri greshniki, inu greshinze ǀ vſy ti drugi ſo norzy im. mn. ǀ Shiher takorshnem ſe rezhe, de ſò norzhi im. mn. ǀ Puſt … Prasnik teh norzou rod. mn. ǀ kulikain takorshnih norzau rod. mn. ſe ſnaide ǀ Oh kulikajn norzu rod. mn. bo ratalu ta try dny ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam daj. mn., pſſam, kakor pak petleriam ǀ ludje ſo yh sa norze tož. mn. dershali ǀ s'norzmy or. mn. ijh je ſmerjal → nor
Celotno geslo
Megiser
norec -rca samostalnik moškega spola
Besedje16
norec sam. m ♦ P: 24 (TC 1550, TA 1550, TE 1555, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Gledališče
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 18
Dostopnost