norčíja -e ž (ȋ)
nav. mn. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: norčij ni maral; po ulicah so fantje počeli norčije; burke in norčije / tradicionalne pustne norčije
● ekspr. uganjati norčije iz koga, s kom norčevati se, šaliti se
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
norčija samostalnik ženskega spola
Vorenc
norčija ž, F8, adolescentiari, adolescenturire, teh mladih norzhie tribati; deliratio, delirium, deliramentum, norrúſt, norzhia, nepamet; dementia, nempamet[!], norzhia; nugae, -arum, norzhovanîa, norzhie, ygrazhe, merṡkakove ſpake; nugalis, -le, polhen norzhie; nugamentum, norzhia; nugatoriè, s'norzhio, norzhaſtu; stultitia, -ae, norúſt, norzhia
Svetokriški
norčija -e ž norčija, norost: Paulus je djal, de modruſt tiga ſvejta, je norzhia im. ed. pred Bugam ǀ vekshi nepameti, inu norzhje rod. ed. na ſvejtu nemore biti ǀ kateri ſe nepoverneio k' norzhii daj. ed. ǀ k' tej pervi norzhy daj. ed., inu hudobnoſti ſe ſo povernili ǀ Nikar nedopernashaj tajſto norzhio tož. ed. ǀ v'shali, v'glumi, v'ſmehi, inu v'norzhij mest. ed. tu S. Ime v'vſta vſame ǀ naſhe norzhie im. mn., inu lushti nam ſo preshle ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tož. mn. tribat ǀ obena jesa, obena shalost, obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije tož. mn. neperpravi, kakor lubesan ǀ raiſhi norzhje tož. mn., inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ nespodobnu, s' ſmeiham, s' norzhiamy or. mn., pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah ſe dershè → norec
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 11
Dostopnost