Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
norčàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička
// knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice
2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že videl na tem norčavem svetu
    norčávo prisl.:
    vedel se je prav norčavo
Pravopis
norčàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ fant
norčávost -i ž, pojm. (á) fantova ~; števn., neobč. uganjati ~i norčije
Celotno geslo Sinonimni
norčàv -áva -o prid.
ki se (rad) norčuje, uganja norčije
SINONIMI:
ekspr. burkast, ekspr. burkav, knj.izroč. norčljiv
GLEJ ŠE SINONIM: neumen1, šaljiv
Celotno geslo Etimološki
norčȁv – glej nȍr
Pleteršnik
norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
Celotno geslo Pohlin
norčav [norčȁv] pridevnik

prismojen, neumen

Celotno geslo Hipolit
norčav (norčav, norčov) pridevnik
Vorenc
norčav prid., fatuus, -a, -um, norzhaſt, ṡmamlen, pres pameti, préproſt, norzhou
Celotno geslo Kostelski
norčav gl. magarski
Število zadetkov: 9