njún -a -o zaim. (ū)
1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se je kadilo
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: njuno veselje
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: njun življenjski prostor, ugled
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: njuni starši so kmetje / njuna prijatelja
4. izraža izhajanje od te dvojice: poslušajte njun nasvet
// izraža medsebojnost: njuni odnosi; prim. njegov, njen, njihov
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
njún -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ú; ȗ)
1. ~i kovčki; ~a otroka
2. ~a ljubezen
3. ~i najljubši slikarji
4. Kam vodi ~a pot?
njún -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~i so že na dopustu |njuni otroci|
1. ~i kovčki; ~a otroka
2. ~a ljubezen
3. ~i najljubši slikarji
4. Kam vodi ~a pot?
njún -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~i so že na dopustu |njuni otroci|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
njūn -a zaim.
Pleteršnik
njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
Število zadetkov: 5
Dostopnost