nemír -a m (ȋ)
1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran
● njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje
// nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov
2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira
// stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši
3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nemír -a m, pojm. (ȋ) ~ v dvorani se je polegel; njegov ~ v srcu |napetost, vznemirjenje|; ustvarjalni ~ |želja po delovanju|; politični ~i
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
nemír -a m nemir: pod jezikom nyegovim je nemir TA 1848, 8; Vari Lüdſztvo Tvoje Od Nemira BRM 1823, 11; ete nemir szprávla TA 1848, 6
Celotno geslo
Hipolit
nemir samostalnik moškega spola
Vorenc
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Geologija
Geologija
Število zadetkov: 11
Dostopnost