Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nem (6.452)



  1.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodelovaladm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
  2.      nèmagnéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet
  3.      nèmájhen  -hna -o prid. (-) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov
  4.      nèmálo  prisl. (-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje
  5.      nèmálokdàj  prisl. (-á-) ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra
  6.      nèmálokrat  prisl. (-á) ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil
  7.      némanič  -a m (ẹ̑) ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem
  8.      nemár  tudi némar -a m (; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar
  9.      nemára  prisl. () star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov
  10.      nemáren  -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno
  11.      nèmarkíran  -a -o prid. (-) ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot
  12.      nèmarksístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja
  13.      nemarnè  -éta m ( ẹ́) star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne
  14.      nemárnež  -a m () ekspr. nemaren človek: nemarneži naredijo vse samo napol / ta nemarnež je rad zalezoval mlada dekleta
  15.      nemárnica  -e ž () ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica
  16.      nemarníja  -e ž () nar. nemarnost: kdaj te bo minila nemarnija / zdaj bo imel še več časa za nemarnije ∙ nar. kakšno nemarnijo so pustili za seboj umazanijo, nered
  17.      nemarnják  -a m (á) nar. nemarnež: vsi so pridno delali, nemarnjaka ni bilo med njimi / stari nemarnjak gleda za dekleti
  18.      nemárnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost nemarnega človeka: požara je bila kriva nemarnost delavcev / opazil je vsako nemarnost / po nemarnosti poškodovati kaj 2. slabš. nemaren človek: pri tisti nemarnosti noče nihče jesti / kot psovka vstani, nemarnost
  19.      nemárščina  -e ž (ā) nar. nemarnost: zanemariti zdravljenje iz nemarščine / pooseb. ali je Janez res taka nemarščina, kot pravijo
  20.      nèmásten  -tna -o prid. (-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev
  21.      nèmaščeválen  -lna -o prid. (-) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj
  22.      nèmaščeván  -a -o prid. (-á) ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev
  23.      nèmateriálen  -lna -o prid. (-) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda
  24.      nèmaterialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati
  25.      nematód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA