Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
naspróti1 prisl. (ọ̑)
1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus
// izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti
♦ geom. nasproti ležeči stranici
2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti
3. star., v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže
4. naproti: otrok teče očetu nasproti
SSKJ²
naspróti2 predl. (ọ̑)
I. z dajalnikom
1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči
// za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti
2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu nasprotniku / zločin nasproti narodu proti
3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna
// za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu
// za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil
II.
z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne
Pravopis
nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela
Pravopis
naspróti1 prostor. prisl. (ọ̑) mestov. Sovražnik nam stoji ~; smer. ~ vozeči avtomobili
Pravopis
naspróti2 povdk. (ọ̑) star. komu/čemu Vsi so ti ~ ti nasprotujejo; Ne boji se nas, ravno ~, smeje se nam
Celotno geslo Sinonimni
naspróti1 prisl.
izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom
SINONIMI:
star. naproti, pog. vis-à-vis1, pog. vizavi1
GLEJ ŠE SINONIM: naproti
GLEJ ŠE: nasprotovati si, nasprotovati, nasprotovati
Celotno geslo Sinonimni
naspróti2 predl.
z dajalnikom ali rodilnikom za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora
SINONIMI:
knj.izroč. navprek, pog. vis-à-vis2, pog. vizavi2
GLEJ ŠE SINONIM: do1, v primerjavi
Celotno geslo Sinonimni
naspróti3 člen.
GLEJ SINONIM: nasprotno3
Celotno geslo Etimološki
nasprọ̑ti prisl.
Pleteršnik
nasprọ̑ti, I. adv. 1) gegenüber, vis-à-vis; n. stanovati; n. stati ali sedeti komu; — entgegen; n. iti komu; — 2) dagegen, zuwider, gegen; n. biti komu, wider jemanden sein; n. delati čemu; n. vodi plavati; n. si biti, wider einander sein, sich widersprechen; — n. se postaviti, sich widersetzen; n. govoriti; — im entgegengesetzten Falle; — umgekehrt, hinwiederum; — II. praep. c. gen. gegenüber: sede nasproti njega, Jurč.; nasproti Bratovlje Peči, Zv.; n. državne blagajnice, DZ.
Celotno geslo Pohlin
nasproti [nasprọ̑ti] prislov

nasproti, nazaj, vzajemno

Celotno geslo Kostelski
nasproti ► naspˈrȯːtė prisl.
Celotno geslo Kostelski
nasproti ► naspˈrȯːtė predl.
Jezikovna
Glagolske zgradbe: »potrebno je + nedoločnik« nasproti »pomembno je + nedoločnik«

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Jezikovna
Kako pisati izlastnoimenske pridevnike v stalnih besednih zvezah in nastale enobesedne izpeljanke: »Dopplerjev pojav« nasproti »dopler«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna
Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)

Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?

Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.

Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?

Jezikovna
Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«

Ali obstaja pravilo, po katerem se ravnamo, ko se odločamo med dve- in dvo- in tri- in tro-? Ob strani razmišljam še o tem, kdaj je upravičena raba četvero- (četveroboj) nasproti štiri- (štirisobno). Ali je stanovanje, ki ima vse štiri sobe različnih namembnosti, četverosobno (koliker sob?), če ima od tega dve spalnici, pa štirisobno (koliko sob?)?

dvó.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) dvóbòj, dvóglásje; dvóbárven, dvócéven dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen

dvé..1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéléten, dvéúren dvé..2 del sklopa dvésto dve.. prvi del podr. zlož. dvelétka

Število zadetkov: 17