nasíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) z/s čim z dimom ~ zrak; poud. biti ~ |sit|
nasíčeni -a -o (ȋ) kem. ~ ogljikovodik
nasíčenost -i ž, pojm. (ȋ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
Besedje16
SSKJ²
nasítiti -im dov. (í ȋ)
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost
- nasítiti se ekspr.
naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš
- nasíčen -a -o
1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja
2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno
♦ kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno
Število zadetkov: 8
Dostopnost