naráva -e ž (ȃ)
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
// nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čim več v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
// kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
naráva -e ž (ȃ) živa in neživa ~; šol. šola v ~i; pojm. človeška ~; ~ poezije; poud. pokazati svojo pravo ~o |značaj, lastnosti|; biti po ~i miroljuben; imeti kaj v ~i; biti močne ~e
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
narȃva -e ž
Pleteršnik
narȃva, f. 1) = narav 1), Jan.; take narave, so geartet, Cig.; nárava, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) = natura, die (äußere) Natur, Cig., Jan., nk.
Prekmurski
nárava -e ž narava: Szvéta nárava csiſztejsa gracsüje BRM 1823, 440; Ár zná naso náravo TA 1848, 83; Na ono mi daj náravo BRM 1823, 318
Celotno geslo
Pohlin
Urbanizem
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Geografija
Jezikovna
Kratična narava okrajšav
Ali drži, da bi bilo s stališča pregibanja krajšavo za delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo pravilneje zapisati kot DD in DOO ter pred nazivom podjetja, torej npr. »DD Žito, Ljubljana«, saj bi to prebrali kot »delniška družba Žito« in pregibali kot npr. v povedi »V našem DD-ju ...«, kar bi pomenilo »v naši delniški družbi ...«?
Urbanizem
Število zadetkov: 14
Dostopnost