nájin -a -o zaim. (ȃ)
1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj
4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti
// izraža medsebojnost: najino srečanje
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nájin -a -o prvoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ) ~i otroci; ~ najljubši pevec; poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak? |vlak, na katerem sva|; ~a prtljaga; ~o srečanje
nájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud.: ~ je že doštudiral |najin sin|; ~i so že doma |najini starši|
nájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud.: ~ je že doštudiral |najin sin|; ~i so že doma |najini starši|
Celotno geslo
Etimološki
nȃjin -a zaim.
Pleteršnik
Črnovrški
Število zadetkov: 5
Dostopnost