Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nagovoríti -ím dov., nagovóril; nam. nagovôrit in nagovorít (ī í)
1. z besedo, stavkom začeti pogovor: nagovoriti neznanca na cesti; ni si ga upal nagovoriti; prijazno koga nagovoriti; nagovorila ga je po francosko; nagovoriti koga kakor dobrega znanca / nagovoril ga je z gospod / nagovoril je vse navzoče pozdravil
2. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: nagovorila ga je, da je šel z njo; nagovoriti koga k čemu
● 
knjiž. veliko mi je nagovoril o njej povedal
    nagovoríti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po govorjenju, pripovedovanju: po ponovnem srečanju se kar nista mogla nagovoriti; nagovoriti se o čem
    nagovorjèn -êna -o:
    biti nagovorjen; sam.: nagovorjeni ni odgovoril
Pravopis
nagovoríti -ím dov., nam. nagovôrit in nagovorít/nagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ neznanko; nagovoriti koga z/s kom ~ prišleca z gospod(om); nagovoriti koga k/h čemu Nagovorili so ga k prodaji; nagovoriti koga proti komu ~ člane proti predsedniku; nagovoriti koga zoper koga ~ ženo zoper moža; neobč. nagovoriti komu o kom/čem Veliko jim je nagovoril o njih povedal
nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu
Celotno geslo Sinonimni
nagovoríti -ím dov.
koga k čemu s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori
SINONIMI:
knj.izroč. nagniti2, knj.izroč. napeljati, knj.izroč. navesti, knj.izroč. odločiti, ekspr. speljati
GLEJ ŠE SINONIM: ogovoriti, ogovoriti
Celotno geslo Vezljivostni G
nagovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
Vsakega je nagovoril /na ti/.
2.
kdo/kaj besedno usmeriti koga/kaj k čemu / za kaj
Nagovoril jo je, da je šla z njim.
Celotno geslo Etimološki
nagovorīti – glej gọ̑vor
Pleteršnik
nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
Prekmurski
nagovorìti -ím dov. nagovoriti, pregovoriti: Püspeczke szo zamogli Krála nagovoriti, da sze je 'snyimi poglihao KOJ 1848, 21
nagovòrjeni -a -o nagovorjen, pregovorjen: Lajos II. od szvoje tivárisice nagovorjen vküppozové KOJ 1848, 73
Celotno geslo Hipolit
nagovoriti glagol

PRIMERJAJ: nagovorjen

Vorenc
nagovoriti dov.compellarenagovoriti, ogovoriti, nagovarjati
Svetokriški
nagovoriti -im dov. ogovoriti: Abraham grè ſvojga bratana Lota obyskat, ter taku lepu ga nagovorj 3. ed. ǀ satoraj taiſto taku nagovori 3. ed. ǀ Leta taku nagovory 3. ed. S. Vida ǀ lubesnivu je bil njega nagouvril del. ed. m ǀ k'sadnimu jeh bom nagouril del. ed. m s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa ǀ jest bobem raunu s'temi beſsedami nagovurl del. ed. m taiste, Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo
Celotno geslo Megiser
nagovoriti dovršni glagol
Besedje16
nagovoriti glag. dov. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Črnovrški
nagovoriti
Celotno geslo Kostelski
nagovoritinagȯˈvoːrt -ˈvȯriːn dov.
Celotno geslo Sinonimni
nagovoríti se -ím se dov.
zadovoljiti svojo potrebo, željo po govorjenju, pripovedovanju
SINONIMI:
ekspr. nabrbrati se, slabš. načvekati se, ekspr. naklepetati se, ekspr. zdrdrati se
Celotno geslo Vezljivostni G
nagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj preveč govoriti
Na sestanku se je nagovoril (o trenutnih razmerah).
Vorenc
nagovoriti se dov.insinuare seſe oglaſſiti, ſe nagovoriti
Celotno geslo Kostelski
nagovoriti se gl. najeckati se, nadrdrati se, nakampenati se, nakoledvati se, navergljati se
Število zadetkov: 18