nágnjen -a -o; bolj ~ (á) ~ stolp; nagnjen k/h čemu olepš. biti ~ k lenarjenju |biti len|
nágnjeni -a -o (á) ~e črke ležeče črke
nágnjenost -i ž, pojm. (á)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
nagnjen del., F15, cernuus, doli nagnên, kakòr ſtari ludè, pohlevin; flagitio promptus, nagnên, perpravlen k'veliki pregréhi; furax, tatinṡki, h'tatvini nagnên, kradliv; imbricus, -a, -um, deshevun, h'deṡhju nagnên; inclinatus, -a, -um, nagnîen, naklonîen; inflexus, -a, -um, nagnîen, nakriven; libidinosus, -a, -um, hotliu, k'nezhiſtoti nagnîen, kurbliu; pluteus, -ei, ena viſſeozha, ali nagnêna miṡiza, na kateri ſe piſhe; proclivis, -ve, proclivus, -a, -um, nagnên; pronus, -a, -um, nanagnên, nagnên, naprei nagnên; propendere, naprei viſſeiti, ali naprei nagnên biti; propensè, s'nagnenîem, s'nagnêno viṡho; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'lushtom; propensus, -a, -um, ſylnu nagnên, nanagnên
Svetokriški
nagnjen -a prid. nagnjen, naklonjen: je bil ſilnu nagnen im. ed. m K'nezhistoſti ǀ mozhnu negnen im. ed. m k' hudimu ǀ Natura nasha je k hudimu nagnena im. ed. ž ǀ vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene rod. ed. ž nature ǀ vſakiteri ima ſvojo frai volo nagneno tož. ed. ž lubit tu dobru ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu tož. ed. s ǀ Drugi ſo nagneni im. mn. m h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè ǀ vſe misly ſo nagnene im. mn. ž k' hudimu ǀ ſo ble od nature nagnene im. mn. ž k'dobrimu dellu
Celotno geslo
Megiser
nagnjen deležnik
Besedje16
nagnjen del. ♦ P: 17 (TC 1550, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, TC 1574, TP 1575, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nagníti2 in nágniti -em, tudi nágniti -em dov. (ī á; á)
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nevarno nagnil ladjo; izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila
// spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno: nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: kaj te je nagnilo k tej odločitvi; take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja; sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote
// knjiž. nagovoriti, pregovoriti: nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nevarno nagnil ladjo; izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila
// spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno: nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: kaj te je nagnilo k tej odločitvi; take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja; sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote
// knjiž. nagovoriti, pregovoriti: nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme
- nagníti se in nágniti se, tudi nágniti se
1. skloniti se: nagnila se je k bolnikovemu licu; nagnil se je nad vodo; nagniti se skozi okno
2. ekspr. približati se koncu: dan se je že nagnil / poletje se hitro nagne v jesen / sonce se je nagnilo h goram kmalu bo zašlo
● ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; vznes. nagni svoje uho k našim prošnjam dobrohotno sprejmi naše prošnje; ekspr. na žalost in jezo sta nagnila še enkrat (iz)pila (alkoholno pijačo); ekspr. krivulja njegove slave se je nagnila ni več tako slaven; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; evfem. nagnil se je v prerani grob umrl je
- nágnjen -a -o
1. deležnik od nagniti: nagnjen stolp; tam je svet nekoliko nagnjen; ladja je bila nagnjena na bok; nagnjen naprej, nazaj
2. v povedni rabi, v zvezi s k izraža
a) z glagolskim samostalnikom hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagnjen je k branju, filozofiranju, lenarjenju / ekspr. k pijači je nagnjen že od mladega / nagnjena je k ljubosumnosti je ljubosumna
b) možnost hitrejšega, pogostnejšega obolenja: nagnjen je k angini, pljučnici / h kapi nagnjeni ljudje
Število zadetkov: 11
Dostopnost