nadléga -e ž (ẹ̑)
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega
● to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen
2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nadléga -e ž (ẹ̑) delati ~o; biti v ~o, za ~o; star. neprijetnost, težava; člov., slabš. Ta ~ nam bo še dal opraviti |nadlegovalec|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
nadlẹ̑ga -e ž
Pleteršnik
nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
Celotno geslo
Pohlin
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost