nadávek -vka m (ȃ) zastar.
1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara3: nadavek za vola
2. dodatek, nameček: nadavek k davku / na koncu pa še nekaj lepega za nadavek
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
Prekmurski
nádavek -vka m dodatek, navržek: Nádavek BRM 1823, 485; Nádavek KAJ 1848, IX, 430; Nádavek KAJ 1870, 170, 176
Svetokriški
nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.
Število zadetkov: 5
Dostopnost