Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
muzikánt in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á)
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant
Pravopis
muzikánt -a in muzikànt -ánta m, člov., im. mn. tudi muzikántje (á; ȃ á; ȁ á) glasbenik: potujoči ~
Celotno geslo Sinonimni
muzikánt -a m
glasbeni izvajalec, ki je dejaven pri zabavnih javnih družabnostihpojmovnik
SINONIMI:
star. godec, star. igrc, pog. muzikantar, zastar. svirač, star. škripač
GLEJ ŠE SINONIM: glasbenik, godec
Celotno geslo Etimološki
muzikānt – glej múzika
Pleteršnik
muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
Svetokriški
muzikant -a m muzikant: te lepe shtime teh semilskih Muſikantu rod. mn. ſo kakor en shraj teh shab, tem nebeskem perglihane (V, 187) ǀ nej shpendal danarie na Comediante, Kauklarie, Trobentarie, Muſikante tož. mn., inu na druge poſvejtne rezhy (V, 84) ← nem. Musikant ← lat. mūsicāns; → muzikont
Črnovrški
muzikant
Celotno geslo Kostelski
muzikant ► muzėˈkaːnt -a m
Celotno geslo Hipolit
muzikont samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 9