múzika -e ž (ú)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika
// glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini
2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko
// izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja
3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki
4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike
● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
múzika -e ž
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
muzika samostalnik ženskega spola
Svetokriški
muzika -e ž glasba: Leta je ena Muſika im. ed., per kateri ſe eni shtikilzi godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ Muſica im. ed. ſe nepretarga, inu ne ſmejsha ǀ druge Musike rod. ed. nej shlishat, ampak ta Katero eden vſe skusi poye ǀ to Nebesko muſiko tož. ed. bodo poshlushale ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat taiste perpraulene spishe, inu taisto lepo musiko tož. ed. ǀ taiſti kateri Muſico tož. ed. vuzhè otroke ǀ je shelil s'muſiko or. ed. potroshtan biti ← lat. mūsica ← gr. μουσική ‛glasba, pesništvo, umetnost’
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost