múzga -e ž (ū)
agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: muzga se izceja; veje so polne muzge
// stanje, ko se ta pojavi: drevo je v muzgi / sekati ob muzgi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
mūzga -e ž
Pleteršnik
múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.-Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes (z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.-C.
Prekmurski
mǘzga -e ž močvirje: Mocsár; müzga, mocsvár-nicza KOJ 1833, 165; nego sze v-müzgi zadüsi KOJ 1848, 74
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
muzga samostalnik ženskega spola
Vorenc
muzga ž, F6, alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili: tudi musga; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; palus, paludis, muṡga, mlaka; succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga
Celotno geslo
Megiser
muzga -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost