Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á)
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Pravopis
mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana
Pravopis
mràz2 povdk. (ȁ) redk. komu/čemu Bilo mi je ~ Zeblo me je
Celotno geslo Sinonimni
mràz1 mráza m
stanje, pri katerem je razmeroma nizka temperaturapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. mrazek, zastar. mrzlina, zastar. mrzlota
GLEJ ŠE SINONIM: drgetanje, mrzlica, slana, zadržanost
GLEJ ŠE: tečaj, tečaj, premražen
Celotno geslo Sinonimni
mràz2 povdk.
izraža stanje, pri katerem je nizka temperatura
SINONIMI:
mrzlo2, knj.izroč. hlad, ekspr. hladno2, ekspr. ledeno2, ekspr. mrazek, knj.izroč. mrzeče, star. zima
GLEJ ŠE: zebsti
Celotno geslo Frazemi
mràz Frazemi s sestavino mràz:
kàkor beráč mráza
Celotno geslo Etimološki
mrȁz mráza m
Pleteršnik
mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
Prekmurski
mràz -a m mraz: Frigus Mraz KMS 1780, A7; Dér; mraz KOJ 1833, 153; kaj je mraz bio KŠ 1771, 362; i za volo mraza KŠ 1771, 427; I od toga mraza, Lejpo csuvajoga BKM 1789, 27; I za mraz meſzto BKM 1789, 155; vu mrazi i nágoti KŠ 1771, 549; liſztje ne povehne vmrázi BKM 1789, 186
Celotno geslo Pohlin
mraz [mrȁz mráza] in [mrȃz mrazȗ] samostalnik moškega spola

mraz

Celotno geslo Hipolit
mraz samostalnik moškega spola
Vorenc
mraz m, F19, â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; algar, velik mras, ali ẛhaloſt; algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati; algus, mras, antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina mraṡ; dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od mraṡa; durum frigus, hud, terd mraṡ; frigus, mraṡ, ṡima; frigutire, od mraṡa trepetati; gelu, lèd, mraṡ; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; obrigere, od mraṡa vterpniti; opacum frigus, mraṡ od ſénze; perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu mraṡ biti; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime; rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti
Svetokriški
mraz -a m mraz: Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad
Celotno geslo Megiser
mraz -a samostalnik moškega spola
Besedje16
mraz sam. m ♦ P: 25 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
SLA 1
mraz
Črnovrški
mraz
Celotno geslo Kostelski
mraz ► mˈras mˈraːza m
Celotno geslo ePravopis
dedek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dedka samostalnik moškega spola
stari oče, ded
bajeslovna oseba
IZGOVOR: [dédək], rodilnik [détka]
ZVEZE: dedek/Dedek Mraz
Pravopis
dédek Mràz tudi Dédek Mràz -dka -áza m, oseb. i. (ẹ̑ ȁ ẹ̑ á) |bajeslovna oseba|
Število zadetkov: 21