mogòč tudi mogóč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́)
1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en odgovor; na tem območju bi bile te rastline prav mogoče bi lahko uspevale
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je mogoč takoj; druga izdaja knjige je še mogoča; poplava je v tem deževju precej mogoča; vrnitev v takih razmerah ni bila več mogoča
2. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje; lepaki vseh mogočih barv; vse mogoče stvari prodaja; uporabil je vsa mogoča sredstva / uporabljal je ves mogoči material / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko; sam.: govorili smo o mogočem in resničnem; govoriti o vsem mogočem; prim. moči1
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mogóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ izhod iz stiske; poud. uporabiti vsa ~a sredstva |številna, raznovrstna|; Dvom o tem ni ~
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
mogočV VARIANTI IZRAZOV: Vse se da, če se hoče
Celotno geslo
Etimološki
mogọ̄č -ọ́ča prid.
Pleteršnik
mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.-Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
mogoč pridevnik
Vorenc
mogoč prid., F10, armipotens, mogozh s'oroṡhjem; bellipotens, mogozh voiszhák; dynasta, et dynastes, en mogózh, ſlobodni, velik goſpúd, ali mozhni; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh; potens, mogozh, mogozhin; potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh; potis, hoc pote, mogozh, kateri more; praepotens, premogozh, ſylnu mogozh; prim. mogoči
- mogoèejši , potentior, mogozhiſhi
- najmogoèejši , potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh
Svetokriški
mogoč -a prid. mogočen: koku zhaſtiti, inu Mogozhi im. ed. m dol. je leta Goſpud (II, 293) ǀ neshelite bogati, inu mogozhi im. mn. m na semli biti (V, 498) → mogočen
Celotno geslo
Megiser
mogoč pridevnik
Besedje16
Besedje16
mogoč2 prid. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Besedje16
Jezikovna
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«
Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).
Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.
Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.
Besedje16
Besedje16
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost