mímogredé prisl. (ȋ-ẹ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem
2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo
// z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim
3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo1
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mímogredé prisl. (ȋẹ́/ẹ̑)
1. čas. Na poti domov se je ~ oglasil pri znancu
2. nač., poud.: videti koga le ~ |na hitro|; ~ popraviti avto |z lahkoto, brez težav|; ~ povedano, zelo mi je všeč |ko že govorimo o tem|
1. čas. Na poti domov se je ~ oglasil pri znancu
2. nač., poud.: videti koga le ~ |na hitro|; ~ popraviti avto |z lahkoto, brez težav|; ~ povedano, zelo mi je všeč |ko že govorimo o tem|
Celotno geslo
Sinonimni
mímogredé prisl.
1.
čas. prisl. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti
SINONIMI:
2.
nač. prisl. izraža, da se kaj posebej ne poudarja
SINONIMI:
Celotno geslo
Etimološki
mȋmogredẹ̄ prisl.
Pleteršnik
Črnovrški
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost