mígniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila
2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil
// z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim
3. ekspr. steči1, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil
● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mígniti -em dov. (í ȋ) komu ~ znancu, naj prisede; migniti z/s čim ~ z roko; poud.: Med drevjem sta mignili dve postavi |švignili, se zganili|; Dopust je minil, kot bi mignil |zelo hitro|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
mígniti Frazemi s sestavino mígniti:
kot bi mígnil, niti s pŕstom ne mígniti, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kaj]
kot bi mígnil, niti s pŕstom ne mígniti, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kaj]
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
mígniti, mȋgnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
Celotno geslo
Megiser
migniti dovršni glagol
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Hipolit
magniti glagol
Število zadetkov: 13
Dostopnost