mesíja -e tudi -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod
2. vznes. glasnik2: postati mesija poštenosti in miru
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mesíja -e tudi mesíja -a m, druga oblika z -em člov. (ȋ; ȋ) izobr.: imeti se za ~o za odrešenika; postati ~ poštenosti in miru glasnik
mesíjev -a -o (ȋ), ●mesíjin -a -o (ȋ)izobr.
mesíjev -a -o (ȋ), ●mesíjin -a -o (ȋ)izobr.
Pravopis
Mesíja -e in Mesíja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ȋ; ȋ) ver. |Kristus|
Mesíjev -a -o (ȋ), ●Mesíjin -a -o (ȋ)ver.
Mesíjev -a -o (ȋ), ●Mesíjin -a -o (ȋ)ver.
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Hipolit
mesija samostalnik moškega spola
Svetokriški
Mesija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Mesija: Chriſtus je bil Meſsia im. ed. ǀ Chriſtus je ta pravi Meſſias im. ed., inu Odreshenik tiga ſvejtà ǀ kar ſi brala od Meſſiasa rod. ed. per Prerokah ǀ s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia tož. ed. ǀ ſa praviga Meſſia tož. ed. ſposnajo ǀ nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa tož. ed. Odreshenika tiga ſvejtà ǀ je taku mozhnu shelil Meſsiaſa tož. ed. vidit ǀ tvojga Boga, inu Meſiaſſa tož. ed. sposnati ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia tož. ed. Iſraeliterjom Mesíja, gr. Μεσσίας ← aram. Mešiha, hebr. māšîaḥ ‛maziljenec’, prvotno častni naslov izraelskih kraljev, po izgubi samostojnosti se izraz uporablja za označevanje pričakovanega odrešenika, v Novi zavezi znano le v gr. prevodu ὁ Χριστός, dobesedno ‛maziljeni’.
Število zadetkov: 8
Dostopnost