Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● 
ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
    mériti se 
    1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
    2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
Pravopis
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Celotno geslo Sinonimni
mériti -im nedov.
1.
kaj ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje
SINONIMI:
knj.izroč. izmerjati, knj.izroč. premerjati
2.
s količinskim prislovnim določilom izraža velikost česa
SINONIMI:
pog. biti velik, knj.izroč. biti velikosti, pog. imeti, publ. obsegati
3.
v kaj ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem
SINONIMI:
pog. ciljati, knj.izroč. pogajati2
4.
na kaj izraža, da se dejanje, imenovano v osebku, nanaša na določeno osebo, stvar
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: držati, hoditi, namigovati, ocenjevati, vrednotiti
GLEJ ŠE: tekmovati
Celotno geslo Vezljivostni G
mériti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati kaj
Dolžino asfalta so merili /v metrih/.
1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
S puško /slabo/ meri.
4.1.

S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.
Celotno geslo Frazemi
mériti Frazemi s sestavino mériti:
mériti césto
Celotno geslo Etimološki
mẹ́riti – glej mẹ́ra
Pleteršnik
mę́riti,* mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
Pleteršnik
mę́riti (dodatek k slovarju), mę̑rim (nam. mę̑ri).
Prekmurski
mèriti mérim tudi méjriti -im nedov.
1. meriti, ugotavljati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: Meriti Mérni KM 1790, 95; Ivan czérkev mejri KŠ 1771, 785; je meo trſzt záto, ka bi mero to meſzto KŠ 1771, 806
2. ocenjevati, vrednotiti: i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode KŠ 1771, 21; ki ſzami ſzebé vu ſzebi mejrijo KŠ 1771, 546; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 185; Mejri ſze kmertiki od Bogá dánomi KŠ 1771, 545
3. primerjati: jeli sze 'selezni szlovenje morejo vu pokornoszti, i ovih krsztsánszkih zvrsenosztih meriti z-szalaszkimi KOJ 1845, 80; Gda bi Zápola vido, da sze z-Maximiliána krepkosztjov nemore meriti KOJ 1848, 83
mèrjeni -a -o merjen: ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21
Celotno geslo Pohlin
meriti [mẹ́riti mẹ̑rim] nedovršni glagol

meriti

PRIMERJAJ: merovati

Celotno geslo Hipolit
meriti glagol

PRIMERJAJ: mereječ, merjen

Celotno geslo Hipolit
meriti glagol

GLEJ: miriti

Vorenc
meriti nedov.F14, admetiridomèriti, premèriti, odmèriti, mèriti; amuſsisṡhnora, s'katero ſe kai mèri, ali dily; bolis, -disẛhnora s'katero ſe voda mèri; decempeda, -aeena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; decempedatortá kateri s'eno tako palizo mèri; demetitustá kateri je ẛmerjen, ali kateri je mèril; geometres, vel geometrakateri tá ſveit ali deṡhele mèri; hostorium, -rÿtá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri, ṡhtrikovnik; librator, -risen moiſter, kateri ſhtrene déla inu mèri; metirimèriti, premèriti; modificarimèriti; modularipeiti: tudi premèriti, odmèriti, mèriti; remetiridrugúzh mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti; rhombus, -bitudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
Svetokriški
meriti -im nedov. meriti, tj. 1. ugotavljati mero, ocenjevati: nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati: ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
Celotno geslo Megiser
meriti nedovršni glagol
Besedje16
meriti glag. nedov. ♦ P: 14 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
meriti
Celotno geslo Kostelski
meritiˈmẹːrt ˈmẹːrėn nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
mériti na -im na nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
Celotno geslo Sinonimni
mériti se -im se nedov.
s kom prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi
SINONIMI:
kosati se, ekspr. biti konkurenca komu, ekspr. biti konkurent komu, ekspr. biti nasprotnik komu, ekspr. biti protiigralec komu, ekspr. biti rival komu, ekspr. biti tekmec komu, nar. hitati se, knj.izroč. prehitevati se, publ. rivalizirati, star. skušati se
GLEJ ŠE SINONIM: primerjati se, tekmovati
Število zadetkov: 22