méra -e ž (ẹ́)
1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
// publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
// v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
♦ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
méra -e ž (ẹ́)
1. določiti ~e; urad za ~e in uteži; časovna, dolžinska ~; slovstv. daktilska, trohejska ~ |metrum|; fin. obrestna ~; ~e izdelkov; natehtati zvrhano ~o žita; obleka po ~i
2. zmanjšati izdatke na najmanjšo možno ~o; ne poznati ~e pri pitju; sprejeti ●izredne mere izredne ukrepe; To je v največji ~i njegova zasluga predvsem, večinoma; trditi kaj s polno ~o odgovornosti z vso odgovornostjo; poud.: jesti brez ~e |pretirano|; spiti kozarček čez ~o |preveč|; biti nad ~o nesramen |zelo|
1. določiti ~e; urad za ~e in uteži; časovna, dolžinska ~; slovstv. daktilska, trohejska ~ |metrum|; fin. obrestna ~; ~e izdelkov; natehtati zvrhano ~o žita; obleka po ~i
2. zmanjšati izdatke na najmanjšo možno ~o; ne poznati ~e pri pitju; sprejeti ●izredne mere izredne ukrepe; To je v največji ~i njegova zasluga predvsem, večinoma; trditi kaj s polno ~o odgovornosti z vso odgovornostjo; poud.: jesti brez ~e |pretirano|; spiti kozarček čez ~o |preveč|; biti nad ~o nesramen |zelo|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Pregovori
meraV VARIANTI IZRAZOV: Dobra vaga v nebesa pomaga
Celotno geslo
Etimološki
mẹ́ra -e ž
Pleteršnik
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
Prekmurski
mèra tudi méjra -e ž mera, enota, priprava za merjenje: Eſzi ſzliſi kriva vága, i mera KŠ 1754, 50; Eto prinasz tüdi gorivzéto mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Pri dugôcsoj meri zdaj stiri razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; pren. je pa dána miloſcsa pouleg mere dára Kriſztuſovoga KŠ 1771, 580; Pomiluj nász pouleg mere, oh Boug tvoje dobroute KM 1783, 260; I vi napunyávate mero ocsév vaſi KM 1783, 78; Ár nyemi ne dá Boug po meri Dühá ſzvétoga KM 1783, 274; Boug váſz vu dike meri Prineſzé vſzé kmeni SŠ 1796, 101; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno SŠ 1796, 21; Ár ſterov mejrov bodte merili, ſztiſztov bode SŠ 1796, 185
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
mera samostalnik ženskega spola
Vorenc
mera ž, F52, batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy: vinska mèra; conferta mensura, verhovata mèra; decimodiae, ena mèra deſſet mernikou; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè, ali ſvitá; geometricè, s'mèro, po mèri; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe iméti; mensura, -ae, mèra; metrum, -ri, ena mèra; modificatio, mera; praeter modum, zhes mèro; satum, ena ṡhitna mèra. Luc:13.v.21
Svetokriški
mera -e ž mera: kadar bo mera im. ed. nashih grehou napolnena ǀ G. Bug do ene guishne mere rod. ed., inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire rod. ed., inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ bote hoteli pres mire rod. ed. jeſti, inu pijti ǀ my ſmo ga dolshni bres vſe glihe, inu mire rod. ed. lubiti ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero tož. ed. imaio ǀ vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro tož. ed. dadè ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri mest. ed., sdaj per intereſsu ǀ per meri mest. ed. ſim vſelei kai vudobil ǀ Resbite tajſte krijve mere tož. mn.
Celotno geslo
Megiser
mera -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
mera sam. ž ♦ P: 28 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Tolkala
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Ziljski
razsežnost
Pravo
Čebelarstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 44
Dostopnost