meníti1 -ím tudi méniti -im dov., méni tudi mêni (ī í; ẹ̄)
zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
meníti2 in méniti -im, tudi méniti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
// v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
5. knjiž. reči, dejati1: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
// v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
5. knjiž. reči, dejati1: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
- meníti se in méniti se, tudi méniti se
1. pog. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; govoriti: le kaj so se menili; meniti se o vsakdanjih stvareh; z njim se noče meniti; dolgo, prijateljsko se meniti / menili so se samo slovensko / ekspr. vsa vas se meni o tem / v mislih se meniti s kom
2. nar. biti s kom v normalnih odnosih; govoriti: ti dve družini se že dolgo ne menita
3. navadno z nikalnico, v zvezi z za imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ne meni za njegove ideje; še za kupčijo se več ne meni / za znance se ne meni, ampak živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ni nikoli dosti menil ni čutil potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
// skrbeti za kaj, ukvarjati se s čim: za te grobove se nihče ne meni; še za lastne otroke se ne meni
4. navadno z nikalnico, v zvezi z za biti do česa v takem odnosu
a) da vpliva na ravnanje: ni se menil za njene besede, nasvete, svarila, ampak je vztrajal pri svojem; ni se menil za nevarnosti, okoliščine / za stezo se ni več menila, ampak je tekla kar počez / ekspr. gospodarstvo se ne meni za naravne lepote
b) da vzbudi čustven odziv: ne meni se za trpljenje ljudi; za to, da ga je pognal v smrt, se ne meni dosti
● nar. za te besede se bomo še kje drugje menili zaradi njih se boš moral še zagovarjati, braniti; nar. takrat ji je oče prepovedal meniti se z njim gojiti (medsebojna) ljubezenska čustva
- mené zastar.:
govoril je nemško, mene, da tujec drugače ne zna
- menèč -éča -e:
to je rekel, meneč njega; žalosten se je vračal, meneč, da najde hčer mrtvo; odšel je, ne meneč se za nevarnost; glasno meneča se dekleta
- ménjen -a -o:
knjiž. ne ve se, kaj je bilo menjeno s temi besedami
Pravopis
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
meníti in méniti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.
2.
kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
Menil sem iti tja.
Menil sem iti tja.
3.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Koga menite?
Koga menite?
4.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
Kaj meniš o vsem skupaj?
Kaj meniš o vsem skupaj?
5.
dovršno kdo/kaj reči kaj
Oče meni, da to ni prav.
Oče meni, da to ni prav.
Celotno geslo
Etimološki
menīti mẹ́nim nedov.
Pleteršnik
mẹníti 1., -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.-C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
mẹ́niti 2., -im, vb. impf. 1) meinen, glauben, dafürhalten; menili so, da je mrtev, man hielt ihn für todt; kaj meniš? was meinst du? menim da! das möchte ich meinen! menim da, meine ich, = menda: iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, Cv.; nanj menijo, er steht im Argwohn, Cig.; — 2) m. se, sich unterreden, discurieren; m. se s kom o čem; s teboj se ne menim, mit dir spreche ich nicht; — 3) m. se za koga, za kaj, sich um jemanden, etwas kümmern, sich kehren, beachten; kdo se za tebe meni! še menim se ne za to!
Prekmurski
méniti -im dov. miniti, izginiti: szmo pokopali Deák Ferenca. Drüga zvêzda z-nébe ménila AIP 1876, br. 3, 2
Prekmurski
menìti tudi minìti -ím dov. zamenjati: Váltani; meniti KOJ 1833, 180; Jasz sze za vesz szvet nebi meno z-plantavim cslovekom KAJ 1870, 37; Miniti Tserélni KM 1790, 95;
menìti se tudi minìti se -ím se zamenjati se: csi tak 'zelês, mênva sze KAJ 1870, 10; i vcsaszi drügi dén sze minita szvojim delom AIP 1876, br. 8, 6
mènjeni -a -o zamenjan: naj vassa decza na vogrszkom, ta menyena vogrszka decza pa pri vász v-soulo hodijo KOJ 1833, XVI
menìti se tudi minìti se -ím se zamenjati se: csi tak 'zelês, mênva sze KAJ 1870, 10; i vcsaszi drügi dén sze minita szvojim delom AIP 1876, br. 8, 6
mènjeni -a -o zamenjan: naj vassa decza na vogrszkom, ta menyena vogrszka decza pa pri vász v-soulo hodijo KOJ 1833, XVI
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
Svetokriški
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
Celotno geslo
Megiser
meniti nedovršni glagol
Besedje16
Besedje16
meniti2 [misliti] glag. nedov. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
Črnovrški
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost