mejník -a m (í)
1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič)
// obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti
2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju
3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
mejník -a m
1.
2.
kar časovno ločuje, razmejuje kaj
SINONIMI:
knj.izroč. ločnica, knj.izroč. mejišče, publ. prekretnica, ekspr. prelomnica, publ. preokretnica, knj.izroč. preval1
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
mejník, m. das Grenzzeichen, der Grenzstein, der Grenzpfahl, die Grenzsäule; mejnike staviti, Grenzsteine setzen; mejnike prestavljati, Grenzsteine versetzen; mejniki, die Gemarkung (geogr.), Cig. (T.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
mejnik samostalnik moškega spola
Vorenc
mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
Celotno geslo
Megiser
mejnik -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Kamnarstvo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost