mêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na mejo:
a) mejna pokrajina; nemiri na mejnem območju / mejni spor / mejni jarek, kamen; mejni prehod / mejna črta
b) revija je objavljala iz vzgojnih razlogov tudi mejne proizvode pesniškega ustvarjanja; preseči mejno hitrost, težo
c) to je mejni primer iz sodne prakse; mejno področje med zdravstveno, socialno in pedagoško službo
● mejna znanost znanost, ki sega na področje drugih samostojnih znanosti
♦ ekon. mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; filoz. mejna situacija po eksistencialistični filozofiji položaj, v katerem se človek zave omejenosti svojih možnosti; geom. mejna ploskev površje kakega geometrijskega telesa ali del tega površja; mat. mejna vrednost limita; strojn. mejna mera največja ali najmanjša mera, ki jo sme imeti izdelek, da je še uporaben; mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; zgod. mejni grof grof, ki je imel v lasti obmejno pokrajino
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mêjen -jna -o (é; ȇ) Ta plast je ~a
mêjni -a -o (é; ȇ) ~ prehod; ~ spor; ~o območje
mêjnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
mêjni -a -o (é; ȇ) ~ prehod; ~ spor; ~o območje
mêjnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Pleteršnik
Število zadetkov: 5
Dostopnost