mazáč -a m (á)
1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
3. mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mazáč -a m z -em člov. (á) slabš. |nestrokoven zdravilec|; redk. ~ na ladji mazalec
mazáčka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
mazáčev -a -o (á)
mazáčka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
mazáčev -a -o (á)
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
mazáč, m. der Kleckser, der Farbenkleckser, der Tintenkleckser, Cig., Jan.; — der Anstreicher, Jan.; — der Quacksalber, Cig., Jan., M., nk.
Število zadetkov: 5
Dostopnost