Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
lóški -a -o prid. (ọ̑)
nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje
Celotno geslo Sinonimni
lóški -a -o prid.
GLEJ SINONIM: neumen1
GLEJ ŠE: neumnež
Pleteršnik
lǫ̑ški, adj. Wald-, Cig., Danj.-M.; wild gewachsen, Mur., Jan.; loška hruška, die Holzbirne, Mur.; loška črešnja, die Waldkirsche, Cig.; loški med, der Waldhonig, C.
Prekmurski
lòški -a -o prid. divji, necepljen: Vad; divji, loski -a -o KOJ 1833, 180; ti ſzi pa loska oliva bodoucsa vnyé vczepleni i vcsinyen ſzi tálnik korenyá i tücsave olive KŠ 1771, 473; Vandra k-grobi szvojemi on, kak szlêpi, I kak lo'zka vêka, vu vszem 'zitki Rodio bode szád gnili i britki KAJ 1848, 341; Loška grüška má kisilasti sád AI 1878, 45; Drevje logôv sze lo'zko zové KAJ 1870, 16; Ar csi ſzi ti zprirodjene loske olive vö vſzecseni KŠ 1771, 473
Celotno geslo Kostelski
Loški ► ▪ˈlọːškė -ėx m mn.
Pravopis
Lóče pri Poljčánah Lóč ~ ~ ž mn., zem. i. (ọ́ á ọ̑ á) v ~ah ~ ~, neurad. v ~ah
lóški -a -o (ọ̑)
Lóčan -a m, preb. i. (ọ́)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Pravopis
Lódž -a m z -em zem. i. (ọ̑) |poljsko mesto|: v ~u
lóški -a -o (ọ̑)
Lódžan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lódžanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Pravopis
Lóg pod Mángartom -a ~ ~ m, zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
lóški -a -o (ọ̑)
Ložàn -ána in Ložán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Ložánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Lóka pri Zídanem Móstu -e ~ ~ ~ ž, zem. i. (ọ́ í ọ̑) v ~i ~ ~ ~, neurad. v ~i
lóški -a -o (ọ́)
Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Ločánka -e ž, preb. i. (ȃ; á)
Pravopis
Lóka pri Žúsmu -e ~ ~ ž, zem. i. (ọ́ ȗ) v ~i ~ ~, neurad. v ~i
lóški -a -o (ọ́)
Lóčan -a m, preb. i. (ọ́)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Pravopis
Lóke Lók ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑) |pri Krškem|: na ~ah
lóški -a -o in ločánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Lóčan -a in Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Pravopis
Lóke pri Zagórju Lók ~ ~ ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑ ọ̑ ọ̑) na ~ah ~ ~, neurad. na ~ah
lóški -a -o (ọ̑)
Lóčan -a in Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Celotno geslo Etimološki
-lọ̑ški – glej -logȋja
Celotno geslo ePravopis
Loški grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Loškega gradu tudi Loškega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Škofji Loki
IZGOVOR: [lóški grát], rodilnik [lóškega gradú] tudi [lóškega gráda]
Pravopis
Lóški Pôtok -ega -óka m, zem. i. (ọ̑ ó ọ̑ ọ́) v ~em ~u
loškopotóški -a -o, neurad. potóški -a -o (ọ̑; ọ̑)
Loškopotóčan -a, neurad. Potóčan -a m, preb. i. (ọ́; ọ́)
Loškopotóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Pravopis
Lóž -a m z -em zem. i. (ọ̑) |pri Cerknici|: v ~u
lóški -a -o (ọ̑)
Ložàn -ána in Ložán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Ložánka -e ž, preb. i. (á)
Jezikovna
Sklanjanje dvojnih imen krajev: »Hrib - Loški Potok« in »Pri Cerkvi - Struge«

Kot vidite, sta obe imeni krajev sestavljeni iz dveh delov, ki ju ločuje nestični vezaj. Kolikor vem, se pri imenih krajev sestavljenih iz dveh naselbinskih imen (npr. Šmarje - Sap) sklanja oba dela. Npr.: Živim v Šmarju - Sapu.

Kako pa je v zgornjih dveh primerih, kjer drugi del imena kraja (Loški Potok, Struge) predstavlja nenaselbinsko lastno ime? Ali se prav tako sklanja oba dela ali zgolj prvega? Primera:

  • Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loškem Potoku.
  • Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loški Potok.

Kateri primer je torej pravilen? Prvi ali drugi?

Jezikovna
Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna
Zapis imena »Hrib - Loški Potok«

Zanima me, kaj je med Hribom in Loškim Potokom – nestični vezaj ali nestični pomišljaj? Veliko zapisov na spletu vsebuje celo stični vezaj, vendar si takšne rabe nikakor ne znam pojasniti. Gre morda za dvojno ime (kot je Šmarje - Sap)?

Število zadetkov: 19