Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev; to loči pesnika od drugih ljudi; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti; ali ločiš pšenico od ječmena; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo; tako sta si podobna, da ju težko ločim; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta; potok loči travnik in cesto; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta; pren. le kratek čas ju loči od poroke; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči; ločiti služinčad pri hrani
● 
ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznal
    ločíti se in lóčiti se
    1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
    2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
    // ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
    3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
    // nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
    // nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
    4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
    // v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
    ● 
    ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
    lóčen -a -o
    1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
    2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
    ● 
    zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
    ♦ 
    glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
Pravopis
ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
Celotno geslo Sinonimni
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov.
1.
kaj od česa napraviti, da kdo, kaj ni več skupaj s kom, čim drugim
SINONIMI:
knj.izroč. oddeliti, publ. oddvojiti, pog. razdružiti, star. razločiti, knj.izroč. separirati
2.
kaj od česa povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega
SINONIMI:
ločevati, knj.izroč. diferencirati, publ. omejiti, knj.izroč. razlikovati, knj.izroč. razločevati, knj.izroč. razmejevati, knj.izroč. razmejiti
3.
kaj od česa izraža, da kaj je, se nahaja med imenovanima danostma
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
ločíti in lóčiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
3.
kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
5.
kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.
6.
kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.
Celotno geslo Frazemi
ločíti Frazemi s sestavino ločíti:
ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti plevél od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕnje od plevéla, ločíti zŕno od plév, ločíti zŕno od plevéla
Celotno geslo Etimološki
ločīti lọ́čim dov. in nedov.
Pleteršnik
lǫ́čiti 1., -im, vb. impf. biegen, C.
Pleteršnik
lǫ́čiti 2., -im, vb. impf. (pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.
Celotno geslo Pohlin
ločiti [ločīti lọ́čim] dovršni glagol

ločiti

Celotno geslo Hipolit
ločiti glagol

PRIMERJAJ: ločen

Vorenc
ločiti dov.F5, diaphoniareṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mreṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; dispescerereṡdraṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; replumbares'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra lozhiti; segregarelozhiti, odlozhiti; separareodlozhiti, lozhiti
Svetokriški
ločiti -im dov. ločiti, oddaljiti: nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit nedol. ločiti se ločiti se: dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit nedol. ǀ Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit nedol. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti nedol. ǀ kadar ſo od njega shlishali, de ima ſe od nijh lozit nedol. ǀ jest ſe od vaſs lozhim 1. ed., inu v'Nebu grem ǀ ti ſe nelozhish +2. ed. tedaj od tvoje loterze ǀ ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi 3. ed. ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi 3. ed. od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo, inu ſe lozhimo 1. mn. od tebe ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio 3. mn. ǀ sa volo greha kateriga ſi ti ſturil, ſi ſe od mene lozhil del. ed. m ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel del. ed. m ǀ dusha ſe bo lozhila del. ed. ž od mojga teleſſa ǀ de bi savesale moje ſerze, k' tvojmu ſerzu, de bi nikuli vezh od tvoje lubesni ſe ne lozhilu del. ed. s ǀ proſſite pohleunu G. Boga, de bres te Boshie arznie ſe nebote is tiga ſvejta lozhili del. mn. m ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle kakor ſonze, ter s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
ločiti dvovidski glagol
Besedje16
ločiti glag. dvovid. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
ločiti
Celotno geslo Kostelski
ločitiˈlọːčėt -ėn dov.
Celotno geslo Sinonimni
ločíti se in lóčiti se -im se dov. in nedov.
1.
od česa prenehati biti na določenem kraju
SINONIMI:
ekspr. odlepiti se, ekspr. odluščiti se
2.
prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri
SINONIMI:
razhajati se, raziti se, ekspr. iti narazen
Celotno geslo Vezljivostni G
ločíti se in lóčiti se -im se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.
Celotno geslo Hipolit
ločiti se glagol

PRIMERJAJ: ločen

Vorenc
ločiti se dov.reduviaṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
Število zadetkov: 25