Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljudjé ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑)
1. množina od človek, razen 4:
a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi na ljudeh; ljudje in živali
b) neki ljudje čakajo pred vrati; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali; pri mizi je prostora še za tri ljudi; gruča ljudi; nekaj ljudi je že v čakalnici; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi; zbralo se je precej ljudi; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev
c) dobri ljudje so mu pomagali; hinavski, pošteni ljudje; mladi in stari ljudje se težko razumejo; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje
č) kmečki, mestni ljudje; poslovni ljudje; tako so sklenili ljudje na upravi; skrb za delovne ljudi; govoril sem z odgovornimi ljudmi; politični ljudje politiki; vodilni ljudje
d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje; to niso ljudje, ampak lutke; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh) ; Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar)
e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti; v mestu ljudje nimajo pravega miru; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo
2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili; ne vznemirjajte ljudi; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi
3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem; ljudje ga opravljajo; ljudje bodo to kmalu pozabili; ljudje pravijo, da ni prav ravnal; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
● 
ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek
Pravopis
ljudjé ljudí m mn. (ẹ̑ í); gl. človek
Celotno geslo Sinonimni
ljudjé ljudí m mn.
več ljudi kot celota, skupnostpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. folk, star. ljud, ekspr. ljudstvo, neknj. pog. narod, ekspr. svet1, knj.izroč. zemljaki, publ. živelj
Celotno geslo Pregovori
ljudje je sestavina izrazov
Denar je za med ljudi, Sto ljudi, sto čudi
V VARIANTI IZRAZOV: Človek obrača, Bog obrne, Na napakah se učimo, Nihče ni popoln, Več glav več ve, Vse je v glavi, Vse življenje se učimo, Vsi smo krvavi pod kožo
Celotno geslo Etimološki
ljudjẹ̑ ljudí m mn.
Pleteršnik
ljudję̑, -dȋ, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.-C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
Celotno geslo Pohlin
ljudje [ljudjẹ̑] množinski samostalnik moškega spola

ljudje, ljudstvo

Celotno geslo Hipolit
ljudje množinski samostalnik moškega spola
Vorenc
ljudje m mn.F83, adamianity nagi ludje, vſi nagi hodio, ẛhene, inu moſhè; divulgatusreṡglaſſen ,reṡneſſen, v'mei ludmy; egregÿ hominesjunazhki ludje; faunificarÿte ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; gensludè, folk, ṡhlahta; hominesludjè, zhlovéki; patricÿdeṡhelani, deṡhelski ludje; populosuspolhin ludy, ali folka; proletarÿvbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; turba, -aekup ludy, mnoṡhiza, kardelu
Svetokriški
ljudje -di m mn. ljudje: Ludje im. mn. ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti ǀ ludie im. mn. ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo ǀ O preproſti inu neumni ludie im. mn. ǀ Ludye im. mn. ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali ǀ Oh reuni vy Neverni ludjec im. mn. ǀ Meſſary pak hozheó, de bi ludjè im. mn. meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ na ſvejtu bulshih ludy rod. mn., kakor ſo ony ǀ nekateru million ludy rod. mn. je bilu pomerlu ǀ malu ludij rod. mn. njega pridejo gledat ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih ludi rod. mn. ǀ njegovu truplu veliku ludj rod. mn. v' Zerku sprajme ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody rod. mn. ǀ s'Nebeſ je bil prishal pridiguat ludem daj. mn. ta strah Boshij ǀ greshne ludy tož. mn. vabi de bi ſe Spokorili ǀ vſe ludij tož. mn. je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ pred ludij tož. mn. lepi, lepu oguantani, inu Snashni prideio ǀ ſe je ſramuval v'mej ludij tož. mn. priti ǀ ushe je sazhela morit ludj tož. mn. v' nashi soſeski ǀ ſe pofliſa de ludje tož. mn. v'greh perpravi ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh mest. mn. neyskali ǀ per teh mladih ludeh mest. mn., malukadaj ſe kaj dobriga shlishi ǀ Rapsaces pred drugimi ludmy or. mn. je Boga preklinal ǀ v'mej ludmij or. mn. je prebival
Celotno geslo Megiser
ljudje ljudi množinski samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
ljudjeopomba samostalnik moškega spola
Besedje16
ljudje sam. m mn. ♦ P: 49 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SLA 1
ljudje
Glej:
Črnovrški
ljudje
Celotno geslo Kostelski
ljudjeˈlidjẹː ˈlidiː m mn.
Jezikovna
Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?

Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?

Jezikovna
Povezava med besedama »volk« (žival) in nemško »Volk« (ljudje)

Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?

Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.

Jezikovna
Sklanjanje samostalnika »ljudje«

Kako sklanjamo samostalnik ljudje?

Število zadetkov: 19