ljúbica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Ljubica
Predlog
Ljubice samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
IZGOVOR: [ljúbica], rodilnik [ljúbice]
BESEDOTVORJE: Ljubičin
Pravopis
ljúbica -e ž, člov. (ȗ) poud.: imeti ~o |ljubimko|; moja draga ~ |ljubljena ženska|; ljubk. naša mala ~ |ljubljenka|; star. fantova ~ dekle
ljúbičin -a -o (ȗ)
ljúbičin -a -o (ȗ)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
Celotno geslo
Pohlin
SLA 1
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 11
Dostopnost