levít -a m (ȋ)
1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. mn., šalj. opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov
● šalj. brati, peti komu levite oštevati ga
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
levít -a m, člov. (ȋ) ver. |judovski pripadnik duhovniškega stanu|; nečlov., šalj. ~e komu brati, peti |oštevati ga|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
levȋt -a m ‛naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju’
Pleteršnik
Svetokriški
levit -a m levit: Pride en levit im. ed. glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ leviti im. mn., inu Mashniki stariga Testamenta ſo mogli poprej fliſsik premislit ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha, inu ſedemdeſſet Leuitou rod. mn. ǀ G. Bug je govuril od teh bogabojezhih Levitou rod. mn. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite tož. mn. k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti or. mn. je ſveistu Bogu shlushil ← lat. Levīta ← gr. λευῑ́της ‛duhovniki iz Levijevega rodu’
Besedje16
levit sam. m ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Število zadetkov: 8
Dostopnost