Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
láčen -čna -o prid. (á ȃ)
1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo
// ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi
4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči
● 
ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah
    láčno prisl.:
    lačno gledati; krava lačno muka
    láčni -a -o sam.:
    siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh
Pravopis
láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
láčen -čna -o prid.
ki čuti potrebo po jedi
SINONIMI:
knj.izroč. gladen, nar. gladoven, knj.izroč. nenasičen, ekspr. sestradan
GLEJ ŠE SINONIM: poželjiv
GLEJ ŠE: stradati, želeti si, sit1
Celotno geslo Frazemi
láčen Frazemi s sestavino láčen:
láčen, da bi vôla pojédel, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se skozi vídi, láčen, da se v želódec vídi, láčen kot pès, láčen kot vólk
Celotno geslo Pregovori
lačen
V VARIANTI IZRAZOV: Oči so večje od želodca
Celotno geslo Etimološki
láčen lȃčna prid.
Pleteršnik
láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
Prekmurski
làčen -čna -o prid. lačen: jaſz lacsen ino 'zeden bi'zim KŠ 1754, 234; ka je csinio Dávid, gda je lacsen bio on KŠ 1771, 38; moja lacsna ino 'zédna düsa nahráni i napoji KŠ 1754, 236; Vlomi lacsnomi tvoj krüh KŠ 1754, 169; gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; zdaj ſzi mené nevolnoga lacsnoga csloveka nahránijo KM 1790, 44; vucseniczke nyegovi ſzo pa lacsni bili KŠ 1771, 37; Nebodo vörni tam lacsni SŠ 1796, 161; csi je odpiſztim lacsne KŠ 1771, 126; Te lacsne, vbouge Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16
Celotno geslo Pohlin
lačen [láčǝn] pridevnik

lačen

Celotno geslo Hipolit
lačen pridevnik
Vorenc
lačen prid.F6, adesurirevekſho lakoto imeti, ſylnu lazhin biti; appetitus ad cibumẛhela k'jédi, lazhen biti; esurirelazhen biti; famelicus, -a, -umlazhen, lakoten; impastus, -a, -umlazhen, ne napaſſen; laborare famalazhen, lakoten biti, ſtradati
Svetokriški
lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
Celotno geslo Megiser
lačen pridevnik
Besedje16
lačen prid. ♦ P: 29 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
lačen
Črnovrški
lačen gl. omajiti, potreben
Celotno geslo Kostelski
lačenˈlaːčan -čna -ȯ prid.
Število zadetkov: 17