kúkavica -e ž (ú)
1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico
● iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice
// ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico
2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic
3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.-C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.-Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
Celotno geslo
Pohlin
kukavica [kúkavica] samostalnik ženskega spola
- ptica kukavica, LATINSKO: Cuculus canorus
- trtica, tj. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice
Vorenc
kukavica ž, F5, coccyx, -gis, kukoviza; cuculus, kucoviza, pehariz; curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza, maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; kukoviza, coccÿx; kucoviza, cuculus
Celotno geslo
Megiser
kukavica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Tolkala
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Up. umetnost
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 16
Dostopnost