Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
krížati -am nedov. in dov. (ī)
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
// nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
 
ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
// ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
    krížati se 
    1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
    2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
    križajóč -a -e:
    križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
    krížan -a -o:
    križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.:, rel. Križani (Jezus) Kristus
Pravopis
krížati1 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) koga ~ Kristusa, upornike; Matere so križale otroke |delale nad njimi gib v obliki križa|
krížati se -am se (í; ȋ) pobožno se križati
Pravopis
krížati2 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) kaj Na tem mestu cesta ~a reko; poud. ~ meče |mečevati se, sabljati se|; križati komu kaj ~ otroku pot; poud. ~ gospodarju načrte |onemogočati ga|; križati kaj z/s čim ~ osla s kobilo; ~ sadno drevje; ~ osla in konja
krížati se -am se (í; ȋ) Njune koristi se ~ajo |so si nasprotne|; Telegram in pismo sta se križala |šla časovno drug mimo drugega|
Celotno geslo Sinonimni
križáti1 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: križni
GLEJ ŠE: križavec
Celotno geslo Sinonimni
krížati2 -am nedov. in dov.
kaj biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti
SINONIMI:
biol. bastardirati
GLEJ ŠE SINONIM: prečkati
GLEJ ŠE: usmrtiti
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
Celotno geslo Etimološki
krīžati – glej kríž
Pleteršnik
krížati, -am, vb. impf. 1) bekreuzen; mati otroka križa, die Mutter macht das Kreuzzeichen an dem Kinde; — k. se, sich bekreuzen; — 2) durchkreuzen; k. se, sich kreuzen, sich durchkreuzen; poti se križajo, Erj. (Torb.); križala sva se, unsere Wege kreuzten sich, jvzhŠt.; take misli se mi križajo po glavi, Z.; — sich schneiden (math.), Cig. (T.); — 3) ans Kreuz schlagen, kreuzigen; — 4) k. se s čim, sich mit etwas plagen, martern, Cig.
Prekmurski
krížati -am nedov. križati, preprečevati: Naſſe neporédno 'zelejnye támo ino kri'zajmo KŠ 1754, 62
Celotno geslo Pohlin
križati [krížati krížam] nedovršni glagol

pribijati na križ; križati

Celotno geslo Hipolit
križati glagol

PRIMERJAJ: križan

Vorenc
križati nedov. in dov.F2, cruci affigerekriẛhati; cruciaremartrati, kriṡhati
Svetokriški
križati -am nedov. križati: Syn Boshy bi bil na semlo prishal, inu ſe puſtil krishat nedol. ǀ Ieſuſa hozheo crishat nedol. ǀ de mej duema Rasbojniki ſo JESVSA krishat namen. pelali ǀ Synu Boshiga martrarsh, inu krishash 2. ed. ǀ Synu Boshyga martra, inu Chrisha 3. ed. ǀ martraio, krishaio 3. mn., inu ſerze Boshie ranio ǀ Kadar ſe ſaina, de jo krishaio 3. mn. ǀ Krishaj vel. 2. ed. ga ǀ ſa sasheli vpyti: Chrishajga vel. 2. ed.+ ǀ Judom ga zhes dash, de ga bodo krishali del. mn. m ǀ Christus je bil odpustil tem kateri ſo ga Chrishali del. mn. m ǀ ony ſo martrali, inu Chriſhali del. mn. m Preroka zhes vſe Preroke Christuſa Iesuſa križati se križati se, tj. delati znamenje križa: ſe presrtashi, ſesazhne chrishat nedol., inu v'Cerkvu bejshat (I/2, 27) ǀ zhedniK ſe je krishal del. ed. m, inu bejshal (I/2, 26) → križ
Celotno geslo Megiser
križati dvovidski glagol
Besedje16
križati glag. dvovid. ♦ P: 24 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
križati
Celotno geslo Kostelski
križatikˈriːžat -an nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
Besedje16
križati se glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Smučanje
krížati smučí -am -- nedov. in dov.
Število zadetkov: 20