Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kričáti -ím nedov. (á í)
1. govoriti z močnim, rezkim glasom: otroci kričijo na dvorišču; pijanec je kričal in mahal; vsekrižem je kričalo; glasno kričati / ekspr. kričati na vse grlo, na vse pretege zelo / ekspr. vran kriči nad poljem
// izražati jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: kar naprej samo kriči; začel je divje, srdito kričati nanj; kriči kot blazen / ne kriči nad menoj
// ekspr. glasno jokati: otrok že ves dan kriči / kričati od bolečin
2. ekspr. biti zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: s sten kričijo reklame / barva kriči
 
ekspr. vse na njej je kričalo bila je zelo nenavadno oblečena
// pojavljati se v visoki stopnji, v močni obliki: ta krivica kriči do neba / beda kar kriči v hiši
3. ekspr., v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: vse na njem kriči po maščevanju; ta krutost kriči po kazni / zemlja kriči po dežju
    kričé :
    kriče je priganjal živino
    kričèč -éča -e:
    kričeč je tekel po cesti; skupina kričečih ljudi; blago s kričečim vzorcem; kričeča krivica; kričeče reklame; prisl.: biti kričeče oblečen; kričeče rdeča barva
Pravopis
kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|
Celotno geslo Sinonimni
kričáti -ím nedov.
GLEJ SINONIM: vpiti2, vpiti2, vpiti2, zahtevati
GLEJ ŠE: jokati
Celotno geslo Vezljivostni G
kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.
3.
čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.
Celotno geslo Frazemi
kričáti Frazemi s sestavino kričáti:
kričáti iz pólnih pljúč, kričáti kàkor Číč, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kričáti kot črédnik, kričáti kot jésihar, kričáti kot obséden, kričáti kot sráka, kričáti na vsè gŕlo, kričáti na žíve in mŕtve
Celotno geslo Etimološki
kričáti – glej krȋk
Pleteršnik
kríčati, kričím, vb. impf. schreien; k. komu, jemandem zuschreien, Cig.; k. na koga, nad kom, auf jemanden losschreien.
Prekmurski
kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182
kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148
Celotno geslo Pohlin
kričati [kričáti kričím] nedovršni glagol

kričati

Celotno geslo Hipolit
kričati glagol

PRIMERJAJ: kričeč

Vorenc
kričati nedov.F13, acclamarekrizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitarevezhkrat vpiti, inu glasnú krizhati; clamarevpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; clamitarevſeṡkuṡi krizhati, vriṡzhati; conclamarevpiti, s'enim drugim krizhati; crocire, crocitarekrokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; declamitarevſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; gruerekrizhati kakòr ṡherjavi; inclamareen eniga krizhati, na vus glas klizati; occlamitarepruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamarekrizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritarina pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; vociferariukati, vpiti, na vus glaṡ, krizhati
Svetokriški
kričati -im nedov. kričati: sazhneo taku mozhnu tullit, inu krizhat nedol. (III, 99) ǀ ſe preſtrashi, sazhne krizhat nedol., inu jokat (V, 510) ǀ shraja, krizhi 3. ed., inu della kakor, de bi bil obnoril
Celotno geslo Megiser
kričati nedovršni glagol
Besedje16
kričati glag. nedov. ♦ P: 10 (TT 1557, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
kričati
Bovški
kričati gl. krikati
Celotno geslo Kostelski
kričati gl. larmati, šrajati, večati
Prekmurski
gòri kríčati ~ -ím nedov. klicati, vpiti: Lüſztvo je pa gori kricsalo: Bo'za rejcs je eto KŠ 1771, 380; gda bodete znevoul kmeni gori kricsali SŠ 1796, 108
Celotno geslo Vezljivostni G
kričáti po -ím po nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.
Število zadetkov: 19