kreníti krénem dov. (ī ẹ́)
1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil
// s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj
2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti vstran; kreniti na desno, v levo; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam
// navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh
3. narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere
● kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
kreníti krénem dov. krêni -íte; krênil -íla; (krênit) (í/ȋ ẹ́) ~ z glavne ceste na kolovoz; ~ s prave poti; ~ po pravih poteh; redk.: ~ proti vasi oditi, iti; ~ na pot odpraviti se; redk. kreniti z/s čim ~ z glavo premakniti glavo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
krenīti krẹ́nem dov.
Pleteršnik
kréniti 1., krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.-M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.-M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
Pleteršnik
Število zadetkov: 6
Dostopnost