Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kršenduš (5)



  1.      kŕšendúš  in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe
  2.      prmèjkŕšendúš  in prmejkŕšendúš in prmèjkŕščendúš in prmejkŕščendúš medm. (--ū; -ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: prmejkršenduš, kako je danes mraz
  3.      dúš  medm. () pog. izraža močno podkrepitev trditve: duš, me zebe / odpri, krščen duš kršenduš
  4.      krstíti  in kŕstiti -im dov. in nedov. ( ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
  5.      krščenduš  gl. kršenduš




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA