kós1 -a m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno
2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov
// predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi
3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim
● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmonična
♦ grad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kós2 -a m (ọ̑)
večja ptica pevka črne barve z rumeno liso okrog oči: na vrtu poje, žvižga kos; liščki, kosi in kalini / črni kos
♦ zool. povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus
večja ptica pevka črne barve z rumeno liso okrog oči: na vrtu poje, žvižga kos; liščki, kosi in kalini / črni kos
♦ zool. povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus
SSKJ²
kós4 povdk. (ọ̑)
nav. ekspr., z dajalnikom, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos
● ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti
nav. ekspr., z dajalnikom, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos
● ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti
Pravopis
Kós -a m, oseb. i., psp (ọ̑) |slovenski slikar; slovstveni zgodovinar|
Kósovka -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud.
Kósovka -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud.
Pravopis
Pravopis
kós1 -a m (ọ̑) ~ kruha; Cena je sedemdeset tolarjev ~; plačevati od ~a |glede na število izdelkov|; biti iz enega ~a |biti nesestavljen, cel|; poud. imeti svoj ~ kruha |imeti zaslužek|
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
kǫ̑s 1., m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.-C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
Pleteršnik
kọ̑s 1., adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.-Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, Rogatec [vzhŠt.]-C.).
Pleteršnik
kọ̑s 2., m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost