Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
korênje tudi korénje -a s (é; ẹ̑)
1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja
 
bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota
2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja
Pravopis
korênje -a tudi korénje -a s, skup. (é; ẹ̑) populiti ~; star. korenine
Celotno geslo Sinonimni
korênje -a s
rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi in omesenelimi, navadno rumenimi podzemeljskimi deli; podzemeljski deli te rastlinepojmovnik
SINONIMI:
nar. mrkev, nar. mrkvica
GLEJ ŠE SINONIM: koreninje
Celotno geslo Etimološki
korénje – glej korẹ̑n
Pleteršnik
korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
Prekmurski
korenjés
1. korenine: To; korenyé KOJ 1833, 176; vidili ſzo to figovo drejvo poſzejhnyeno zkorenyá KŠ 1771, 138; i da je nej melo korenyá, poſzejhnolo je KŠ 1771, 42; Eto je pa, csi Bo'zo rejcs, trávo, korenyé na tou nüczamo, na kou je nej dáno KŠ 1754, 19; 'ze je pa ſzekera na korenyé drevja polo'zena KŠ 1771, 9; Vszáko drevo má korenyé KAJ 1870, 15; ár vnôgih mesztaj na trsztovoj korenyê máli sztvári szojo AI 1875, kaz. br.; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228
2. rodovni izvor: Bo'zi ſzvéti ſzin zJesseva korenyá BKM 1789, 26; Bo'ſi ſzvéti ſzin z-Jeſſeva korenyá KM 1783, 231
3. začetek, izvor: Nema pa [rejč] korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Ár grejha korenyé pritekne KŠ 1754, 81; vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
Celotno geslo Pohlin
korenje [korénje] samostalnik srednjega spola

rastlina korenje, korenček, LATINSKO: Daucus carota

Celotno geslo Hipolit
korenje samostalnik srednjega spola
Vorenc
korenje sF11, aromatadragu korenîe, ſhpecerîe, gvèrz; balbustudi per liliah tú okroglu korenîe; calathianaena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; caraenu korenîe od ẛeliszha; china, -aeena goba ẛa arznio, ali korenîe; conditumneikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; gingiber, vel zingiberenu gvèrz korenîe; rapa flavakorenîe, merlini; siser, -ris, vel siseronmerlini, korenîe; thymiama, -tisen lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji; vini radixterta katera is korenie ṡhene, ali raſte
Svetokriški
korenje -a s korenine: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne im. ed. ǀ nej druſiga jeila ampak srovu koreine tož. ed., sheliszhe, vodo je pyla ǀ bi nebilu treba sheliszhe, inu koreine tož. ed. iejſti ǀ de bi druſiga neſmeli jeiſti, ampak ſrovu koreinie tož. ed. ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje tož. ed. jedla ǀ nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam or. ed. shiveti
Celotno geslo Megiser
korenje -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
korenje sam. s ♦ P: 18 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
korenje
Celotno geslo Kostelski
korenje gl. meren
Jezikovna
Kako se sklanja samostalnik »korenje«?

Zanima me, kako se sklanja beseda korenje.

Želim namreč napisati v receptu, da uporabimo 2 korenja, pa ne vem, ali je prav 2 korenja, 2 korenji, ali 2 korena ...

Število zadetkov: 15