korenína -e ž (í)
1. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi: korenine že poganjajo; rastlina je pognala korenine; izruvati plevel s korenino; baldrijanove korenine; korenine vinske trte; vršički korenin; gomolji in korenine; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno / to drevo ima globoke korenine; gnezdasto prepletene korenine; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
2. ekspr. osnova, temelj: gre za družbene korenine eksistencializma / seči bo treba prav do korenin sistema / sovraštvo ima preveč globoke korenine / zlo izruvati s koreninami vred
// začetek, izvor: vsi ti dogodki imajo svoje korenine v preteklosti
3. ekspr. krepek, trden človek: taka korenina mora vzdržati; star je, pa je še vedno korenina; je prava kraška korenina / kot nagovor kako je s teboj, stara korenina / to je še kmet stare korenine
4. zastar. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine; koren1: korenina krajevnega imena
● ekspr. iztrebiti kaj do zadnje korenine popolnoma, čisto; ekspr. kaj v korenini zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti
♦ anat. lasna korenina del lasu, ki je v koži; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; bot. adventivne ali nadomestne korenine ki rastejo iz stebla ali listov; geotropične korenine ki rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej; glavna ali srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; stranske korenine ki rastejo iz glavne korenine; zračne korenine ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
korenína -e ž (í) izpuliti plevel s ~o; poud.: ~e sistema |osnova, temelj|; biti prava ~ |biti krepek, trden človek|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel (gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
korenina samostalnik ženskega spola
Vorenc
korenina ž, F12, anchusa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah; exradicare, s'korenino vun ṡdréti; fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na perji, inu koreninah; radicitus, s'korenino; radicosus, -a, -um, s'doſti koreninami; revulsio, tú s'korenino vun pukanîe; revulsus, -a, -um, is korenino vunkai ſtargan, vun potegnên; stirpitus, s'korenino, ali vun s'grunta, cilú vunkai; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
Svetokriški
korenina -e ž korenina: Nezh nepomaga veje tiga dreva odſekat, aku korenina im. ed. ſe vun neſdere ǀ bo sraſtla is korenine rod. ed. Jeſſe ǀ ima to laſtnuſt, de veliku mladizam s'korenina rod. ed. vun poshene ǀ is taiste koreine rod. ed. veliku olik je raſtlu ǀ samorem perglihat zhloveski jeſik taiſti korenini daj. ed. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino tož. ed., deblu, inu veje ǀ silni vehar Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino or. ed. vunkaj sdere, inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna ǀ jeſik s' korenino or. ed. sderli
Besedje16
Farmacija
Botanika
Geologija
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 43
Dostopnost