kônčno člen. (ó)
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe
// izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po dolgem omahovanju se je končno odločil / končno smo le dočakali rešitev / prišli so. Končno!
2. izraža samoumevnost trditve: fant je končno zadosti star, da se odloči
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
kônčno1 prisl. (ó)
1. čas. Najprej je on, potem si ti in ~ še jaz; Po dolgem omahovanju se je ~ odločil; ~ sama nazadnje
2. nač. ~ pojmovane stvari
1. čas. Najprej je on, potem si ti in ~ še jaz; Po dolgem omahovanju se je ~ odločil; ~ sama nazadnje
2. nač. ~ pojmovane stvari
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
končno gl. enkrat
Jezikovna
Analiza vprašalnika in končno ločilo vprašalne povedi
Katera možnost je pravopisno najbolj korektna oz. kako napisati, da bo?
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo, kdo je glavna oseba prebrane pripovedi.
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi (Katero ločilo je na koncu?)
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: "Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi?".
SSKJ²
kônčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na konec:
a) zaupali so jim končno redakcijo zakona; opraviti morajo še končna montažna dela; končno oblikovanje predmeta
b) končni rezultat, uspeh; končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni cilj / dati stvari končno obliko, podobo / sedanja formulacija je končna dokončna / končni izdelki, proizvodi izdelki, proizvodi za neposredno uporabo
c) najbolj je uspel končni prizor; končni samoglasnik v besedi / končni del kosti / izstopiti mora na končni postaji
● knjiž. prostor ni omejen, je pa končen se konča; publ. v končni konsekvenci vpliva to tudi na tržišče končno, nazadnje
♦ fiz. končna hitrost hitrost telesa ob koncu opazovanja; mat. končno zaporedje zaporedje, ki ima omejeno število členov; ptt končna telefonska centrala telefonska centrala v medkrajevnem telefonskem omrežju, na katero so neposredno priključene krajevne centrale; šol. končna ocena; končno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec, dijak po končanem šolanju na ustrezni stopnji
nanašajoč se na konec:
a) zaupali so jim končno redakcijo zakona; opraviti morajo še končna montažna dela; končno oblikovanje predmeta
b) končni rezultat, uspeh; končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni cilj / dati stvari končno obliko, podobo / sedanja formulacija je končna dokončna / končni izdelki, proizvodi izdelki, proizvodi za neposredno uporabo
c) najbolj je uspel končni prizor; končni samoglasnik v besedi / končni del kosti / izstopiti mora na končni postaji
● knjiž. prostor ni omejen, je pa končen se konča; publ. v končni konsekvenci vpliva to tudi na tržišče končno, nazadnje
♦ fiz. končna hitrost hitrost telesa ob koncu opazovanja; mat. končno zaporedje zaporedje, ki ima omejeno število členov; ptt končna telefonska centrala telefonska centrala v medkrajevnem telefonskem omrežju, na katero so neposredno priključene krajevne centrale; šol. končna ocena; končno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec, dijak po končanem šolanju na ustrezni stopnji
- kônčno prisl.:
končno pojmovane stvari
♦ jezikosl. končno dovršni glagol dovršni glagol, ki poudarjeno izraža konec dejanja
- kônčni -a -o sam.:
končni naj stopi naprej; pojmovanje končnega in neskončnega;
Pravopis
kônčen -čna -o (ó) ~a formulacija |dokončna|
kônčni -a -o (ó) ~ izdelek; ~a postaja
kônčni -ega m, člov. (ó) ~ naj stopi naprej
kônčno -ega s, pojm. (ó) pojmovanje ~ega
kônčnost -i ž, pojm. (ó)
kônčni -a -o (ó) ~ izdelek; ~a postaja
kônčni -ega m, člov. (ó) ~ naj stopi naprej
kônčno -ega s, pojm. (ó) pojmovanje ~ega
kônčnost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
Geografija
Jezikovna
Končno ločilo citirane povedi
Neža Maurer je napisala tudi kratko prozo z naslovom Veste, kdo je Čeri?
Zanima me, ali je v navedenem primeru na koncu povedi potrebna tudi pika (originalni naslov dela je Veste, kdo je Čeri?). Ločil sicer naj ne bi podvajali, pa vendarle ...
Jezikovna
Končno ločilo v opombah pod črto
Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:
– 1 13068/18 – 2 Dok. 13068/18 – 3 Dokument 13068/18 – 4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – 5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP – 6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – 7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).
Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):
– 8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.
Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?
Geografija
Pravo
Avtomatika
Farmacija
Jezikovna
Kvizi: končno ločilo pri odgovorih na vprašanje
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Jezikovna
Narekovaj in končno ločilo
Kako je prav oz. kje je pravilna "lega" pike pri zapisu v narekovajih, npr.:
- Odgovorili so, da ta trditev »sploh ne drži« ali »ne drži.« ALI
- Odgovorili so, da ta trditev »sploh ne drži« ali »ne drži«.
Je torej čisto na koncu povedi ali je pred narekovajem?
Število zadetkov: 20
Dostopnost