Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kočljív -a -o prid., kočljívejši (ī í)
1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege: pogovor je postajal kočljiv; kočljivo vprašanje / kočljiv človek pretirano občutljiv / znašli so se v kočljivem položaju
// ki zahteva pri uresničitvi sposobnost, spretnost, pronicljivost: dobiti kočljivo nalogo; reševati kočljive zadeve / kočljiv poklic
2. zastar. izbirčen, zahteven: otrok je razvajen in kočljiv / opravljen s kočljivo skrbnostjo (pretirano) veliko
Pravopis
kočljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. ~ problem |neprijeten, težaven|
kočljívost -i ž, pojm. (í) poud. ~ položaja |neprijetnost, težavnost|; števn., poud. ne zanimati se za takšne ~i |za neprijetne zadeve|
Celotno geslo Sinonimni
kočljív -a -o prid.
ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege
SINONIMI:
knj.izroč. delikaten
GLEJ ŠE SINONIM: izbirčen
Celotno geslo Etimološki
kočljīv -a prid.
Pleteršnik
kočljìv, -íva, adj. wählerisch, bes. im Essen, genäschig, naschhaft, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; kočljivo živeti, prassen, V.-Cig.; — heikel, heikelig, Cig., Jan., Gor.-M., nk.
Celotno geslo Pohlin
kočljiv [kočljív] pridevnik

ki rad jé dobre, izbrane jedi; sladokusen

Število zadetkov: 6