kljún -a m (ȗ)
1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi
2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika
// nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga
● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
kljún -a m (ȗ) čapljin, ladijski ~; ~ pluga; nizk. držati ~ |molčati|; člov., poud. nahraniti pet lačnih ~ov |otrok|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
kljȗn -a m
Pleteršnik
kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
kljun samostalnik moškega spola
Vorenc
kljun m, F3, rostrare, kluniti, s'klunom pizhiti; rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene tyze; rostrum navis, ta ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje
Svetokriški
kljun -a m kljun: Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun tož. ed. (II, 357) ǀ te druge shtorkle v'klnu mest. ed. vodo noſsio (I/1, 160) ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit … Tize s'Klunam or. ed. jeh vujedat (I/2, 16 s.)
Celotno geslo
Megiser
kljun -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Geologija
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Up. umetnost
Up. umetnost
Število zadetkov: 16
Dostopnost