Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kljúka -e ž (ú)
1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice
// na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice
4. šol. žarg., nekdaj negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini
5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral
6. zastar. vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti
7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko
● 
ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito
♦ 
agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici
Celotno geslo ePravopis
Kljuka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kljuke tudi Kljuka Kljuka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [kljúka], rodilnik [kljúke] tudi [kljúka]
BESEDOTVORJE: Kljukov
ZVEZE: kapitan Kljuka
Pravopis
kljúka -e ž (ú) obesiti na ~o; okenska ~; šol. žarg. nezadostna ocena; slabš. nerazločne ~e |črke|; poud. podajati si ~o |prihajati drug za drugim|; člov., slabš. oženiti se s staro ~o |žensko|
Celotno geslo Sinonimni
kljúka -e ž
gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranjepojmovnik
Celotno geslo Frazemi
kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko
Celotno geslo Etimološki
kljúka -e ž
Pleteršnik
kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); (prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče-Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau (zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
Celotno geslo Pohlin
kljuka [kljúka] samostalnik ženskega spola
  1. sponka
  2. jezikoslovje naglasno znamenje
Celotno geslo Hipolit
kljuka samostalnik ženskega spola
Vorenc
kljuka žF6, furculae plagariaekluke per mréṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; hama, -aeena velika ṡheléṡna kluka, ali akel; harpago, -onisen akel, ena kluka; lupus, -pivolk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; stamina naviskluke teh ladji; uncinus, -niena kluka, en akel
Besedje16
kljuka sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Betonske konst.
kljúka -e ž
SLA 1
kljuka
Glej:
SLA 2
kljuka
Črnovrški
kljuka
Celotno geslo Kostelski
kljukakˈlüːka -e ž
Botanika
hipokotílna kljúka -e -e ž
Celotno geslo ePravopis
kapitan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kapitana samostalnik moškega spola
poklicni naziv; poveljnik ladje
vojaški naziv
domišljijski lik
domišljijski lik
IZGOVOR: [kapitán], rodilnik [kapitána]
ZVEZE: kapitan Gatnik, kapitan Kljuka
Število zadetkov: 18