klínec -nca m (ȋ)
1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček
// nar. zobotrebec: doma delajo klince
2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
klínec1 -nca m s -em (ȋ) poud. |klin|; pokr. zobotrebec; živ., nizk. |moški spolni ud|; člov., nizk. |ničvreden, slab človek|
klínčev -a -o (ȋ) nizk.
klínčev -a -o (ȋ) nizk.
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
klȋnəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
Prekmurski
klínec -nca m
1. nagelj: Na ednoj grédi tulipe, klinci ino modrice cvetéjo BJ 1886, 17
2. klinček, nageljnova žbica: Posüšene glavice njegovoga cvetja so znáni dišéči klinci AI 1878, 52
1. nagelj: Na ednoj grédi tulipe, klinci ino modrice cvetéjo BJ 1886, 17
2. klinček, nageljnova žbica: Posüšene glavice njegovoga cvetja so znáni dišéči klinci AI 1878, 52
Celotno geslo
Pohlin
klinec [klȋnǝc] samostalnik moškega spola
- lesen žebelj, cvek
- majhna lesena tuljava za delanje čipk; klekelj
Celotno geslo
Hipolit
klinec samostalnik moškega spola
Vorenc
klinec m, F5, axiculus, ena deszhiza, ali kliniz, klin, ali zaul; cuneolus, ṡaguṡdiza, kliniz; cuneus, weck. klinz, sagusda; paxillus, -li, en klin, lunik, kolzhizh, kliniz. Isa:22; redordiri, odviti, ali odviati, v:g: kakòr te klekarze ta zviren na klinzih odviajo
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Frazemi
Število zadetkov: 15
Dostopnost